V tem modulu bo predstavljen princip kazalnikov projekta AlpES, ki se bo osredotočil na metapodatke, vire in izračune. Najprej moramo razložiti razloge za njihov izbor in nato način kako so ustvarjeni in izračunani. Cilj tega članka je ponuditi jasen vpogled v najpomembnejše AlpES-ovo orodje za ocenjevanje, torej je potrebno razložiti proces od vira podatka do končnih algoritmov. Spodnje besedilo je organizirano v kratke odstavke, ki se nanašajo na vsak korak s povezavami k zunanjimi dokumenti (npr. seznam virov podatkov).

V luči nešteto ekosistemskih storitev, ki jih nudijo Alpe, so se vsi partnerji projekta AlpES, morali najprej strinjati o osmih reprezentativnih ekosistemskih storitvah in z njimi povezanimi kazalniki za kartiranje in ocenjevanje. Zaradi tega je bila izbrana ena ekosistemska storitev za vsak razdelek CICES (CICES, v4.3), upoštevajoč njeno geografsko, politično in socialno-ekološko pomembnost. Nato so bili izbrani kazalniki za opis ekosistemskih storitev, izbranih na podlagi dostopnosti podatkov in uporabnosti ter razumljivosti kazalnika za ciljne skupine projekta AlpES. Vsak kazalnik je moral predstavljati določeno ekosistemsko storitev na način, ki je razumljiv in enostaven za uporabo za vse deležnike. Za vsako od osmih izbranih ekosistemskih storitev je ekipa projekta AlpES izračunala največ tri različne kazalnike, da bi lahko opisala zalogo, rabo in povpraševanje po ekosistemski storitvi. Projekt definira izraz zaloga kot količino ekosistemske storitve, ki jo ima ekosistem v določenem časovnem obdobju, ne glede na njeno dejansko uporabo. Raba je dejanska količina ekosistemske storitve, ki jo uporabljamo v določenem časovnem obdobju na določenem območju. Povpraševanje je količina določene dobrine ali storitve, ki jo družba porabi na določenem območju v določenem časovnem obdobju, ne glede na njen izvor. Na platformi WIKIAlps je možno najti podrobne informacije za vsak kazalnik za vsako od ekosistemskih storitev, ki jih je izbral AlpES.

Po izboru kazalnikov ekosistemskih storitev so bili zbrani podatki za njihov izračun. Najprej sta bili določeni časovna in prostorska lestvica. Ekološki procesi so zelo odvisni od časa (npr. letnih časov) in prostora (npr. globalni, državni, občinski prostor). Skupina projekta AlpES je izrisala prostorsko razporeditev ekosistemskih storitev na občinski ravni za več kot 16.000 občin območja Alpskega prostora; to merilo ima najboljšo resolucijo, ki je možna za vse izbrane kazalnike in je še vedno uporabna za namene upravljanja. Za občinske meje smo uporabili EuroBoundaryMap (v10), ki nam jo je posredovalo podjetje EuroGeographics. Izbrano časovno obdobje se razlikuje glede na kazalnik in je označeno v posameznem opisu zemljevida. Podatki, ki smo jih potrebovali, so se zelo razlikovali od kazalnika do kazalnika in vsebujejo podatke o pokrovnosti tal in podnebju, statistične informacije, o mreži zavarovanih območij in digitalne modele nadmorske višine itd. Podrobne vire podatkov za vsak posamezen zemljevid kazalnikov ekosistemskih storitev lahko najdete na interaktivnem WebGIS-u tako, da uporabite povezavo, ki je ponujena v opisu. Podatkovne nize smo pridobili iz različnih virov, ki so organizirani na državni ali mednarodni ravni. Na primer, od podatke smo pridobili iz državnih statističnih uradov alpskih držav, evropskih institucij, kot je Eurostat, od Evropske Evropske agencije za okolje (EEA) in globalnih podatkovnih nizov, kot je OpenStreetMap. Če se je definicija ali interpretacija splošnega koncepta razlikovala med viri podatkov, so bili zbrani podatki usklajeni, kar je morebiti privedlo do manjših netočnosti. Na splošno je pomembno ponovno poudariti, da se bodo značilnosti vnesenih podatkov (npr. točnost, merilo, natančnost itd.) odražale v rezultatih oziroma kazalnikih. Torej rezultati vrednosti kazalnikov niso absolutne ali “resnične” vrednosti, ampak morajo biti tolmačene v skladu z vnesenimi viri podatkov, ki so na voljo. Pomemben del razvoja kazalnikov ekosistemskih storitev se nahaja v iskanju oziroma najdbi primernih metod in postopkov za njihov razvoj in  izračun.

Metode in orodja, ki so bili uporabljeni za izračun kazalnikov, se zelo razlikujejo med kazalniki. Orodja programske opreme GIS so bila uporabljena za kartiranje in izdelavo modelov ekosistemskih storitev in za analiziranje podatkov daljinskega zaznavanja. Modeli so bili osnovani ali na statističnih podatkih ali na biofizikalni kvantifikaciji, odvisno od narave kazalnikov in vrste podatkov, uporabljenih za izračun. Za razvoj in izračun kazalnikov smo uporabili tudi posebno programsko opremo (npr. InVEST – paket brezplačnih, odprtokodnih modelov programskih oprem, uporabljenih za kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev) in smernice iz znanstvenih člankov in projektnih poročil. Partnerstvo AlpES se je odločilo za uporabo tristopenjskega “stopnjevalnega pristopa” za kartiranje in ocenjevanje ekosistemskih smernic in tako omogočilo konsistentne, ampak fleksibilne metode. 1. stopnja, najosnovnejši pristop, uporablja obstoječe dostopne (obsežne) podatkovne nize (npr. CORINE bazo podatkov za Evropo) kot približek za zagotavljanje določenih ekosistemskih storitev. Na primer, podatki Corine o pokrovnosti tal so lahko uporabljeni za kvantifikacijo ekosistemskih storitev, ki so neposredno odvisni od specifičnih ekosistemov. 2. stopnja gradi na prejšnjem pristopu tako, da povezuje različne kazalnike z rabo tal za kartiranje ekosistemskih storitev. Izhodni kazalnik bo bolj kompleksen, odvisno od različnih podatkovnih nizov, ki so medsebojno povezani glede na poznane odnose med npr. rabo tal in zagotavljanjem ekosistemskih storitev. 3. stopnja je najbolj prefinjen pristop, sestavljen iz modeliranja biofizikalnih procesov v GISu ali drugi programski opremi namesto iz povezav podatkov kazalnikov prek enostavnih odnosov. Pristop 1. stopnje je uporaben za približno oceno ekosistemskih storitev, za katere so podatki težko dostopni. Pristopa 2. in 3. stopnje nudita večjo resolucijo rezultatov, ampak vseeno potrebujeta višjo stopnjo strokovnega znanja o modeliranju in zagotavljanju ekosistemskih storitev.

Kazalniki ekosistemskih storitev so bistveni za izdelavo kartografskih predstavitev ocenjevane ekosistemske storitve v geografskem času in prostoru. Na ta način so informacije, pridobljene iz ocenjevanja, vidno dostopne in lahko razumljive, še posebej tistim, ki se ne spoznajo na koncept ekosistemskih storitev. AlpES je ustvaril enoten prikaz za zemljevide za vse tri vrste kazalnikov (zaloga, raba, povpraševanje). Zunanje meje zemljevidov se ujemajo z mejo Alpskega prostora, medtem ko so prikazane tudi državne meje. Vrednosti zemljevidov so podane na nivoju občin, podatki o času pa so opisani v  ustreznih metapodatkih. Vsakemu kazalniku je bila določena posebna barva za boljše razumevanje zemljevidov v tiskani obliki in na AlpES WebGIS.