VSEBINA Napreden NIVOJA

A.2) Uporaba ekosistemskih storitev v procesih upravljanja in odločanja

advanced-sl

Cilji učenja

  • Soočanje z uporabo ekosistemskih storitev v procesih odločanja in upravljanja
  • Razumevanje pristopa AlpES pri uporabi ekosistemskih storitev za upravljanje z okoljem in odločanje
V zadnjem desetletju je bilo v znanstveni literaturi veliko debat o vlogi ekosistemskih storitev v procesih odločanja, ki se nanašajo na upravljanje z okoljem in teritorialni razvoj. Strokovnjaki se strinjajo, da lahko pristop ekosistemskih storitev pomaga posameznikom in institucijam pri prepoznavanju vrednosti narave in, posledično, pri pridobivanju več informacij za boljše investiranje v ohranjanje narave in hkrati ohranjanje človeške blaginje.

Ekosistemske storitve v procesih odločanja

V zadnjem desetletju je bilo v znanstveni literaturi veliko debat o vlogi ekosistemskih storitev v procesih odločanja, ki se nanašajo na upravljanje z okoljem in teritorialni razvoj. Strokovnjaki se strinjajo, da lahko pristop ekosistemskih storitev pomaga posameznikom in institucijam pri prepoznavanju vrednosti narave in, posledično, pri pridobivanju več informacij za boljše investiranje v ohranjanje narave in hkrati ohranjanje človeške blaginje.

Odločitve, ki potrebujejo razumevanje ekosistemskih storitev, so pogosto socialne odločitve, ali pa vsaj zahtevajo splošni konsenz, tako da je prvi korak ta, da se zavedamo, da uporaba ekosistemskih storitev pri procesih odločanja vključuje veliko različnih potencialnih deležnikov. Zato je za začetek učinkovite uporabe ekosistemskih storitev pri odločanju pomembno jasno razumevanje koncepta (definicij in značilnosti).

Sledeči seznam navaja nekaj elementov, ki jih moramo upoštevati, ko uporabljamo koncept ekosistemskih storitev pri odločanju, povezanem z upravljanjem z okoljem in teritorialnim razvojem:

  • znanstveniki morajo razumeti, kako naj jasneje predstavijo svoje ugotovitve javnosti in ljudem, ki sprejemajo odločitve,
  • in se osredotočiti na definiranje ekosistemskih storitev tako, da se izognejo dvoumnostim. Še vedno obstaja nekaj sivih področij pri definiranju značilnosti ekosistemskih storitev: eno teh je nerazumevanja razlike med dobrinami in koristmi in nerazumevanje vloge abiotskih ekosistemskih elementov pri podpiranju ekosistemov.

Poleg tega lahko določimo logično zaporedje aktivnosti za uporabo ekosistemskih storitev pri procesu odločanja:

  1. za pravilno definicijo konteksta odločanja moramo za raziskavo ali oceno ekosistemskih storitev: publiko ozavestiti, upravljati s pokrajino, spremljati vire ekosistemov itd,
  2. določiti, ali v procesu odločitve potrebujemo izključno ekološki pristop ali če moramo upoštevati tudi kulturne vrednosti. Upoštevanje kulturnih ekosistemskih storitev je zagotovo najboljša rešitev, ampak vključuje manj natančno oceno, saj so kulturne ekosistemske storitve pogosto predmet subjektivne ocene:
  3. identificirati in klasificirati ekosistemske storitve, vključene v proces odločanja, v glavnem na podlagi pomembnosti in medsebojnih povezav. Res je pomembno poudariti vse elemente, ki povzročijo, da scenariji odločanja niso zanesljivi;

Da lahko predvidimo učinke sprejetih odločitev, moramo razumeti cilj in prednost procesa odločanja. Če proces odločanja na primer vključuje možnost sprejetja novega zakona, je vredno upoštevati, da lahko to na eni strani učinkoviteje poseže v ohranjanje specifičnih naravnih virov in tako zagotavlja ekosistemske storitve, na drugi strani pa je lahko to manj učinkovito pri spreminjanju socialnih vedenj, vključenih v kulturne ekosistemske storitve.

Kako AlpES pristop do ekosistemskih storitev prispeva k upravljanju z okoljem in teritorialnim razvojem

Projekt AlpES nudi informacije in podatke za podporo procesom odločanja. AlpES pristop je razložen spodaj.

Prostorsko eksplicitni zemljevidi so morda najneposrednejši, najučinkovitejši in najuspešnejši način za komuniciranje z odločevalci o stanju ekosistemskih storitev v alpskem prostoru. Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2020 in skupina MAES pozivata uporabnike, naj ustvarijo uporabne zemljevide za boljše trajnostno upravljanje. AlpES je ustvaril zemljevide, ki so narejeni za izbrane ekosistemske storitve s sklopom kazalnikom, sestavljenim iz največ 3 kazalnikov (zaloga, raba in povpraševanje).

Kartiranje kazalnikov ekosistemskih storitev pomaga odločevalcem pri razumevanju trendov v kompleksnih ekoloških procesih in jim lahko omogoči merjenje uspešnosti njihovih politik. Njihova uporaba je zdaj pomembnejša kot kdajkoli prej. Doživljamo namreč vedno hitrejše socialne, gospodarske, okoljske in podnebne spremembe. Kazalniki ekosistemskih storitev so uporabno orodje za interpretacijo teh sprememb in aktivno angažiranje pri upravljanju z njihovimi posledicami. To je še zlasti pomembno na območjih, kakršno je alpsko, kjer so posledice takšnih sprememb resnejše.

Rezultati delovnega paketa “Kartiranje in ocenjevanje” v projektu AlpES nudijo razumljiv pregled stanja nekaterih ekosistemskih storitev, od katerih imajo skupnosti alpskega prostora korist. Zemljevidi nudijo podrobne informacije o ocenjevanju virov in potenciala Alp ter o pritiskih dejavnosti človeka, ki nanje vplivajo. Na splošno naši rezultati kažejo, da so alpski ekosistemi sposobni oskrbovanja s številnimi storitvami na nivoju, ki ustreza lokalnemu povpraševanju, ne da bi se bilo potrebno zatekati k zunanjim virom. Vseeno pa pretok turizma, izkoriščanje tal za kmetijstvo in rastoča populacija v mnogih mestih alpskega prostora močno pritiskajo na naravni kapital Alp in regij, ki jih obkrožajo. Kartiranje in ocenjevanje ekosistemskih storitev lahko služi tudi iskanju storitev in koristi, ki trenutno niso v uporabi in so spregledane, kar bi lahko odprlo nove priložnosti za upravljavce in odločevalce.

Na povezavi WebGIS so no voljo tudi podrobnejše informacije za upravljalce, ki želijo uporabiti rezultate projekta-. Upravljavci z naravnimi viri v Hallstattu lahko, na primer, na osnovi teh informacij preučijo razliko med rabo in povpraševanjem po varstvu gozdov in investirajo v relativno poceni rešitve za njihovo ohranjanje in zaščito. Mednarodni strategi za ogljik bi lahko ocenili razlike med kazalniki za rabo, zalogo in povpraševanjem za ponor CO2 in vključili to informacijo v razvoj regionalnih ali mednarodnih načrtov za ogljično nevtralnost. Informacije, ki so predstavljene v tem poročilu, so samo začetek: šele začeli smo z odkrivanjem tega, kje vse bi lahko uporabili rezultate za konkretne politike in upravljanje.

To področje ponuja številne priložnosti, predvsem za izdelavo modelov načrtovanih sprememb in trendov stanja ekosistemskih storitev; znanstveno zanesljive napovedi stanja ekosistemskih storitev bi bile velika prednost za upravljavce. Poleg tega pa bi bodoče študije morale ciljati na odkrivanje tega, kako so različne ekosistemske storitve medsebojno povezane, saj se je velik del raziskave do sedaj osredotočal na posamezne ekosistemske storitve, ki jih nudi posamezen ekosistem. Za namene odločanja in upravljanja je analiza odnosov med vsemi ekosistemskimi storitvami, npr. njihovimi kompromisi/trade-offs in sinergijami, ključnega pomena.