VSEBINA Osnovno NIVOJA

B.2) Zakaj so ekosistemske storitve pomembne za našo družbo?

basic-sl

Cilji učenja

  • Učenje o tem, kako lahko pristop do ekosistemskih storitev podpira strategije in politike.

Pristop k ekosistemskim storitvam spreminja naš pogled na odnos z naravo in okoljem

Biodiverziteta, varstvo naravnih virov, ohranjanje okolja itd. so teme, ki zelo vključujejo sodobno družbo. Pogosto merimo svoj odnos s temi elementi samo z vidika “vplivov”. Pristop ekosistemskih storitev dovoljuje bolj celosten pogled, saj predstavlja idejo, da imamo interese ohranjanja sposobnosti narave, da nadaljuje z nudenjem storitev, dobrin in koristi, ki jih potrebujemo za svoje življenje. Na ta način lahko povežemo kakršnokoli izgubo biodiverzitete ali prekinitev kateregakoli ekološkega procesa z zmanjšanjem bogastva, ki ga dobimo od narave.

Očitno se zdi precej zapleteno razumeti in upravljati ekosistemske storitve, ampak temu ni tako: je pač samo “kompleksno”. Naša družba temelji na kompleksnosti in človekova iznajdljivost je izumila in še vedno izumlja učinkovite rešitve za soočanje s tem. Potrebno je samo omeniti nove tehnologije in upravljanje z veliko podatki preko super računalnikov. Ukvarjamo se s podnebnimi spremembami in napovedmi izjemno spremenljivih pogojev, kot  je vreme, kar postaja vedno bolj prefinjeno in zanesljivo. Enako sposobnost lahko uporabimo za ekosisteme, zato, da sprejmemo celovitejši pogled na naš odnos z naravo.

Pri ekosistemskih storitvah (oskrbovalnih, uravnalnih in kulturnih) to pomeni, da bi morali posvečati zelo veliko pozornosti tistim ekosistemskim storitvam, ki podpirajo procese, s katerimi ne moremo upravljati. Ljudje so resnično vedno bolj sposobni proizvajati hrano z izjemno razvitimi tehnologijami, ampak ne morejo nadzirati ali posnemati kompleksnih ekoloških procesov. Torej se zdi kategorija uravnalnih ekosistemskih storitev tista, ki jo je resnično pomembno spoznati in zaščititi. V skladu s tem pogledom morajo biti uravnalne ekosistemske storitve jedro strategij za varstvo biodiverzitete.

Uporaba pristopa ekosistemskih storitev v projektu AlpES

Pristop ekosistemskih storitev lahko uporabljamo za podpiranje odločanja o trajnostnem razvoju. Poleg varstva narave in trajnostne uporabe naravnih virov, lahko upravljanje z ekosistemskimi storitvami doseže druge pomembne socialnoekonomske cilje, kot so zmanjšanje revščine ali povečevanje zaposlovanja. Zato je cilj za uporabo tega pristopa zelo širok in razvita so bila mnoga politična in gospodarska orodja.

Pri projektu AlpES je cilj naše analize omejen na orodja za upravljanje z okoljem in teritorialni razvoj. Zaradi tega razloga so bili določeni primerni kazalniki za nudenje zanesljivih informacij o stanju in lokaciji ekosistemskih storitev v občinah v alpskem prostoru.

Analize in zemljevidi/karte, ki jih nudi projekt AlpES:

  • Procesi odločanja, ki dovoljujejo npr. primerjavo in določanje razmerij med različnimi območji Alp in tudi med občinami;
  • Strategije prostorskega načrtovanja na nad-občinski, regionalni ali celo višji ravni, ki nudijo vizijo prisotnosti in primernosti upoštevanih ekosistemskih storitev;
  • Biodiverziteta in varstvo naravnih virov preko razumevanja ravni ekosistemskih storitev, ki so prisotne na danem območju.

Strategije Evropske Unije, ki vključujejo ekosistemske storitve

Evropska Unija je v zadnjih desetletjih razvila veliko politik za upočasnitev izgube biodiverzitete in za spodbujanje trajnostne uporabe virov. V teh strategijah so ekosistemske storitve omenjene na bolj ali manj neposredne načine. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 vključuje razne cilje in ukrepe, ki so namenjeni ocenjevanju in zaščiti ekosistemskih storitev. Iniciativi, kot sta MAES (kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev – Mapping and Assessment of Ecosystems and their Service) in CICES (Splošna mednarodna klasifikacija ekosistemskih storitev – Common International Classification of Ecosystem Services) sta bili neposredni posledici evropske strategije za biotsko raznovrstnost, ustvarjeni za podporo klasifikacije in kartiranja ekosistemskih storitev v državah članicah in še posebej za širjenje ozaveščenosti o konceptu ekosistemskih storitev.

Nekatere ocene evropskih držav so še posebej relevantne, kot npr. UK NEA (UK National Ecosystem Assessment – Ocena državnega ekosistema Velike Britanije) ali pa TEEB (The Economics of Ecosystems and Biodiversity – Ekonomija ekosistemov in biodiverzitete), ki je bila razvita v Nemčiji.