Ekosistemske storitve so koncept, razvit za podporo našega razumevanja uporabe naravnih virov in upravljanja z njimi. Velik delež človekovega življenja, vključno z zdravjem in blaginjo, je odvisen od storitev, ki jih nudijo ekosistemi in njihovi sestavni deli: voda, zemlja in organizmi, kot tudi pokrajine in okolja ter ostali neopredmeteni elementi, ki so prisotni v naravi in prispevajo k zadostitvi intelektualnih in duhovnih potreb.

Ekosistemske storitve so storitve, ki nam jih nudi narava in ki prispevajo k človekovi blaginji. Pogosto se ta prispevek narave prepleta s človeškim delom ali drugimi oblikami posegov. Obstajajo tudi druge definicije ekosistemskih storitev, ki lahko prispevajo k razumevanju, kaj ekosistemske storitve sploh so:

• Ekosistemske storitve so koristi, ki jih ljudje dobijo iz ekosistemov;
• Ekosistemske storitve so neposredne in posredne storitve, ki prispevajo k človeški blaginji

Najprej moramo vedeti, da so ekosistemske storitve odvisne od ekosistemov, ki nas obdajajo. Ekosistemi vključujejo tako žive (rastline, živali in organizme) kot nežive elemente v okolju (vreme, vodo, zemljo, podnebje, atmosfero itd.), ki vzajemno sodelujejo. Pogosto definiramo žive elemente kot biotski del ekosistema, medtem ko je neživi del poimenovan abiotski del. Kljub pomembnosti ekosistemskih storitev za naše dobro počutje in naše gospodarstvo, se v vsakdanjem življenju pogosto ne zavedamo, kaj vse je od njih odvisno. Mogoče bomo cenili njihovo pomembnost prek enostavnih primerov, kakršen je ta na naslednji podobi. Ekosistemske storitve nam torej ne nudijo le dobrin in materialov, ampak veliko prispevajo tudi k našemu zdravju in tako fizičnemu kot psihičnemu dobremu počutju.

Znotraj kompleksnosti okolja, ki nas obkroža, smo identificirali tri največje kategorije ekosistemskih storitev. Ta kategorizacija je uporabna za boljše razumevanje storitev in njihovega odnosa z nami. Oskrbovalne ekosistemske storitve Narava nam nudi hrano, surovine in energijo, ki so osnova ne samo za naše fizično dobro počutje, ampak tudi za naše gospodarske aktivnosti v mnogih sektorjih. Primeri teh tako imenovanih oskrbovalnih storitev so les iz gozdov, voda za človekovo uporabo, biomasa iz travnatih površin in kmetijstva, živalski proizvodi kot so mleko, volna ali meso.

Kulturne ekosistemske storitve Nazadnje so tu tudi neopredmetene vrednosti, ki precej pripomorejo k človekovemu dobremu počutju in so odvisne od ekosistemov in njihovih interakcij. Primeri takih kulturnih storitev so:

• lepota gorskih pokrajin,
• izkustvo narave,
• navdih in kreativnost ali celo duhovne izkušnje, ki jih vzpodbudi narava.

Ljudje bistveno cenimo dobrine in koristi, ki jih nudijo ekosistemi, kot so dobro zdravje, na katerega vpliva čisto ozračje ali zadovoljstvo pri opazovanju naravne pokrajine, in seveda dajemo določeno vrednost opredmetenim storitvam, kot so hrana, biomasa in tudi zaščita pred poplavami itd. Ne glede na vse, pa obstajajo manj vidne ekosistemske storitve, ki so sestavljene iz procesov, ki podpirajo ali ustvarjajo pogoje za nastanek storitev, od katerih imamo korist. Za boljše razumevanje te verige je bil razvit teoretičen model, ki identificira vmesne ali podporne ekosistemske storitve, končne ekosistemske storitve in dobrine ter koristi. To model se imenuje kaskadni model razumevanja ekosistemskih storitev in je predstavljen na način, prikazan v sledečem diagramu:

Pri kaskadnem modelu ekosistemskih storitev interakcije biofizikalnih struktur, procesov in funkcij v ekosistemu prinašajo končne ekosistemske storitve. Slednje v obliki koristi pripomorejo k človeški blaginji in imajo zanje določeno vrednost, ki je lahko socialna ali ekonomska. Kot primer: proces nastajanja prsti nudi biofizikalne in biotske strukture, ki so predpogoj za rast jablane. Funkcija fotosinteze in vnos hranilnih snovi omogočata proizvodnjo biomase. Opraševanje cvetov jablane je ekosistemska storitev, ki ima kot rezultat rast jabolk. Jabolka ljudem nudijo različne koristi, kot so hrana, zdravje (vitamini) in užitek. Na splošno so končne ekosistemske storitve stvari, ki neposredno proizvajajo dobrine in koristi, ki jih ljudje zaužijejo ali uporabijo. Pri ekonomskem ocenjevanju se vrednoti ta prispevek končnih storitev h koristim. Vmesne storitve so dobrine ali storitve, ki so predhodniki končnih ekosistemskih storitev. Glede na prejšnji primer je proizvajanje biomase za rast listov rastlin vmesna storitev, potrebna za proizvajanje jabolk. Določanje končnih storitev je lahko dvoumno, saj lahko ista vmesna storitev prinese različne končne storitve, kot na primer: jabolko je lahko oskrbovalna storitev (hrana) ali kulturna storitev (navdih). Končne ekosistemske storitve predstavljajo najbolj neposredne prispevke ekosistema k človeški blaginji.. Še vedno pa ohranjajo neposredno povezavo z osnovnimi funkcijami, procesi in strukturami ekosistema, ki jih ustvarjajo. Čeprav se je lažje osredotočiti na končne ekosistemske storitve, podporne ali vmesne storitve niso nepomembne. Zato morajo biti vmesne storitve upoštevane skupaj s končnimi storitvami in kot take označene, predvsem kar zadeva upravljanja z okoljem v prihodnje. Storitve, dobrine in koristi Ključna točka pri definiciji ekosistemskih storitev je, da jih ne zamenjujemo z dobrinami in koristmi, katere ustvarjajo. Ta razlika je pomembna tudi za poskuse ekonomskega vrednotenja dobrin in koristi. Dobrine in koristi so definirane kot “stvari, ki jih ljudje ustvarijo ali pridobijo iz končnih ekosistemskih storitev”. Končni rezultati ekosistemov so spremenjeni v proizvode ali izkušnje, ki niso več funkcionalno povezani s sistemi, iz katerih izhajajo. Dobrine in koristi lahko na splošno imenujemo “proizvodi”.

Bistveno je, da upoštevamo ekosistemske storitve kot del medsebojno povezanega sistema. V vsakem okolju, ki nas obkroža, je več storitev, tako vmesnih kot končnih, in več kompleksnih povezav med biodiverziteto in ekosistemskimi storitvami. Pogosto se pristop k ekosistemskim storitvam nagiba k obravnavi izključno ene storitve ter tako ne uspe prepoznati njenih medsebojnih povezav s preostalim sistemom. Tak pristop lahko ima nepredvidene in škodljive posledice. Na primer, prekomerno osredotočanje na maksimiranje oskrbovalnih storitev je v zadnjih desetletjih povzročilo degradacijo biodiverzitete in ostalih netržnih ekosistemskih storitev, kot so genetski viri ali opraševanje. Za preučevanje tega, kako so različne ekosistemske storitve medsebojno povezane, uporabljamo posebne koncepte: “kompromisi (trade-off)”, “sinergije” in “snopi ali grozdi” ekosistemskih storitev. Kompromisi so na splošno definirani kot povečanje ene ekosistemske storitve, ki se odraža kot zmanjšanje druge. Na primer, posek gozda za gojenje pridelkov pripomore k povečanju zagotavljanja hrane, ampak zmanjša druge koristi, ki izhajajo iz gozda, kot so shranjevanje ogljika, kakovost zraka in regulacija poplav. Zato se pogosto reče, da je ena ekosistemska storitev “zamenjana” (narejen je kompromis) z drugo.

Sinergije so dober primer medsebojnih povezav med ekosistemskimi storitvami. Zgodijo se, ko se povečanja ene ekosistemske storitve ujema s povečanjem druge. To se zgodi v mnogih situacijah, na primer, ko uravnalna storitev opraševanje pripomore k povečanju oskrbovalne storitve gojenje pridelkov. Drug primer je sinergija med nadzorom erozije prsti in gojenjem pridelkov. Ponavadi ima erozija kot posledico izgubo rodovitnejše prsti, ki se kaže v zmanjšanju donosa. Nadzor in ublažitev pojava erozije pomeni vzdrževanje rodovitnosti prsti in torej zagotavljanje boljše zaloge pridelkov (oskrba). Ukrepi za preprečevanje erozije prsti se lahko tičejo drugih sinergij, ko, na primer, vključujejo sajenja ali zaščito rastlinstva vzdolž rečnih bregov, ki imajo lahko kot rezultat spodbuditev čiščenja vode (uravnalna storitev) in morda ustvarijo prijetno pokrajino za turizem (kulturna storitev).

Snopi ali grozdi ekosistemskih storitev so definirani kot “sklop ekosistemskih storitev, ki se stalno dogajajo vzporedno skozi prostor ali čas”. Enostaven primer je pri gozdovih, ki nam nudijo les (oskrbovalna storitev), sekvestracijo ogljika (uravnalna storitev) in možnost ukvarjanja z dejavnostmi na prostem (kulturna storitev). Zanimivo bo izvedeti, koliko snopov ekosistemskih storitev je prisotnih v Alpah. Torej, razumevanje kompromisov in sinergij med ekosistemskimi storitvami predstavlja ključen vidik pri odločanju glede teritorialnega razvoja in upravljanja z okoljem, predvsem zato, da bi zmanjšali škodljive vplive osredotočanja zgolj na nekaj storitev, kar se dogaja na račun drugih.

Projekt AlpES se osredotoča na območje Alpskega prostora in cilja na nudenje znanja sedanjim politikam na evropski ravni. Zaradi tega je upošteval sistem Splošne mednarodne klasifikacije ekosistemskih storitev (Common International Classification of Ecosystem Services (CICES)), ki je bil razvit za namene okoljskega računovodstva, ki klasificira različne vrste ekosistemskih storitev. CICES je v pomoč pri proučevanju in analiziranju ekosistemskih storitev in nudi logično shemo za klasifikacijo storitev znotraj glavnih sekcij storitev: oskrbovalnih, uravnalnih in kulturnih storitev, kot tudi pri podrobnejših kategorizacijah.